Išči - Search:   

Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Cucujiformia - sorodstvo kukujev
Chrysomeloidea - lepenci
 
 
 
Cerambycidae - kozlički
Pedestredorcadion arenarium (Scopoli, 1763)discoverlife.org
primorski poljski kozliček
Longhorn Beetle
 
 
 
 
Pedestredorcadion arenarium arenarium (Scopoli, 1763)

Opomba: Mikšić & Korpič, navajata za nekdanjo Jugoslavijo poleg tipične podvrste še 8 podvrst, vendar z opombo, da taksonomija te vrste še ni dokončno razčiščena. Glede na zdajšnje kriterije je infraspecifična diferenciacija pri vrsti P. arenarium zelo vprašljiva. Za rešitev tega vprašanja bi bilo potrebno preučiti zelo obsežno gradivo. Müller navaja za ozemlje Slovenije nominatno podvrsto. Podvrsta P. a. subcarinatum (Müller, 1905) živi v severovzhodni Italiji in se našim mejam zelo približa pri Tržiču (Monfalcone) in Trstu (Trieste), v okolici Gorice (Gorizia) pa najdemo prehodno obliko med to in nominatno podvrsto.
Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Lazia in Piemonta v Italiji do Črne Gore in severne Albanije na Balkanskem polotoku. Zelo redka je v Franciji (Savoia). V Sloveniji je razširjena v Istri, na Primorskem južno od črte Sabotin – Trnovski gozd in na Notranjskem južno od črte Nanos – Rakek. Iz osrednjega in vzhodnega dela Notranjske (Vipava, Razdrto, Postojna, Snežnik idr.) so znane samo stare najdbe (izjemi sta Rakek, 1956 in Dobec, 1961), prav tako iz zahodne Dolenjske (okolica Kočevske Reke). Očitno se ta vrsta vzhodno od črte Postojna – Snežnik ni ohranila, v jugozahodnem delu njenega areala v Sloveniji sta številčnost in gostota populacij le nekoliko upadli.
Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Ličinke se v zemlji hranijo s koreninicami trav, adultni osebki pa tik nad zemljo z njihovimi stebelci in listi. Vrsta živi na terenu, poraslem z nizko travo. Imagi so najbolj aktivni ob sončni pripeki, hranijo pa se ponoči. Najraje se zadržujejo na tleh in se skrivajo med travo. Življenjski ciklus traja verjetno 2 leti.
Vir: Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae.- Scopolia 58, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
 
Foto: Al Vrezec
Določil: Al Vrezec
Odrasel osebek
Adult
SLO: Vipava, Gradišče, Mlake, 7. 6. 2007
 
Foto: Polona Gorišek
Določil: Andrej Kapla
Odrasel osebek
Adult
SLO: Rakitovec, 18. 5. 2013
 
Foto: Polona Gorišek
Določil: Andrej Kapla
Odrasel osebek
Adult
SLO: Rakitovec, 18. 5. 2013
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Andrej Kapla
Odrasel osebek
Adult
HR: otok Krk, Baška, lokva Diviška, 30. 4. 2015
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Andrej Kapla
Odrasel osebek
Adult
HR: otok Krk, Baška, soteska Vržinica, 1. 5. 2015
 
Foto: Janez Kamin
Določil: Karl Adlbauer
Odrasel osebek
Adult
SLO: dolina Dragonje, Brič, 27. 4. 2018
 
Foto: Janez Kamin
Določil: Karl Adlbauer
Portret odraslega osebka
Portrait of adult
SLO: dolina Dragonje, Brič, 27. 4. 2018
 
Razširjenost v Sloveniji
Distribution in Slovenia
Vir: Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae.- Scopolia 58, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana