Išči - Search:   

Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Scarabaeiformia - sorodstvo pahljačnikov
Scarabaeoidea - pahljačniki
 
 
 
Scarabaeidae - skarabeji
Melolonthinae - listni hrošči
Melolontha melolontha (Linnaeus, 1758)discoverlife.org
majski hroščBioPortal.si
Common Cockchafer, May Bug
 
 
 
 
Melolontha (Melolontha) melolontha (Linnaeus, 1758)

Evropska vrsta. Razširjena je na Irskem, v Veliki Britaniji, v večjem delu kontinentalne Evrope (manjka na Portugalskem, Norveškem in Finskem) ter v Mali Aziji. Areal splošne razširjenosti je mnogo manjši kot pri vrsti M. hippocastani. V severni in južni Evropi živi samo v mejnih pokrajinah s srednjo Evropo. Na splošno potrebuje vrsta M. melolontha za svoj razvoj nekoliko višjo temperaturo kot sorodna vrsta M. hippocastani. V vsej Sloveniji je bila vrsta M. melolontha še na začetku druge polovice preteklega stoletja zelo pogostna in je v gozdovih, sadovnjakih in na travnikih pogosto povzročala veliko škodo. V naslednjih desetletjih je številčnost in gostota populacij močno upadla in vrsta je ponekod skoraj izginila. V zadnjem obdobju se na nekaterih območjih v posameznih letih zopet masovno pojavlja in ponovno povzroča veliko škodo.
Evritop. Planarna in kolinska do montanska vrsta. Živi predvsem v listopadnih gozdovih, na poljih, travnikih, vrtovih in v parkih. Odrasli se podnevi zadržujejo na drevju in grmovju (tudi po več litrov hroščev na enem samem drevesu), kjer obžirajo listje. Rojijo v somraku, posamezni tudi podnevi. Pojavljajo se od sredine aprila do sredine junija, predvsem meseca maja (zato ime majski hrošč). Ličinke (ogrci) živijo v zemlji in obžirajo korenine najrazličnejših rastlin: drevesne, grmične, zeliščne in travne. V zadnjih letih so ponekod v Sloveniji, zlasti na Notranjskem, uničili velike površine travnatih površin. Oplojena samica odloži na več mestih 10 do 20 cm globoko v zemljo po 60 do 80 jajčec (v kupčkih po 10 do 30 jajčec). Ličinke se izležejo po 3 do 8 tednih in se najprej hranijo s humusom in drobnimi koreninicami. Prvo leto se mlade ličinke zadržujejo v skupini, po prezimitvi se razidejo. Prezimujejo globoko v zemlji (do 80 cm), v toplejših mesecih se pomaknejo med korenine. Levijo se enkrat letno. V zadnjem letu razvoja se meseca julija ali avgusta zabubijo v zemlji do 1,5 m globoko. Po enem ali dveh mesecih se razvijejo Odrasli , ki prezimijo v zemlji in izlezejo spomladi naslednjega leta. Ontogenetski razvoj traja na toplejših območjih 3, na hladnejših 4 leta. Po Janežiču (1958) imajo poljski majski hrošči (M. melolontha) v Sloveniji triletni razvojni ciklus, vendar na različnih geografskih območjih različen ciklus (leto) pojavljanja (III0, III1). Območje III0 se razprostira v SV Sloveniji in okoli Dobrove (zah. od Ljubljane), Vrhnike, Logatca prek Kalc do porečij Idrijce, Soče in Bače. Tu so bila »hroščeva leta« 1959, …, 1998, 2001 in 2004. O množičnem pojavu poljskih majskih hroščev na širšem območju Idrije (Zadlog, Črni Vrh, Idrijski Log in Godovič) v času od 2002 do 2008 podrobno poročata Poženel (2005, 2007) ter Poženel et Rot (2009). Po njunih objavah povzemamo nekaj najpomembnejših podatkov. V letu 2002 je povprečno 100 ogrcev/m2 v stadiju 3. levitve popolnoma uničilo travno rušo na 370 ha travnikov. Populacija hroščev je v letu 2004 v novem ciklusu po izleganju jajčec še narastla. Na vseh travnikih je bilo v letu 2005 povprečno 226 ogrcev/m2 v stadiju 2. levitve, ki so uničili travno rušo na 760 ha travnikov oziroma na 62 % vseh kmetijskih zemljišč tega območja. Po uspešnem poskusnem tretiranju 92 ha travnikov z entomopatogeno glivo Beauveria brongniartii (Sacc.) Petch, 1924, so v letu 2007 začeli izvajati program sistematičnega zatiranja poljskega majskega hrošča v jeseni 2007 na 286 ha in v letu 2008 na 584 ha. Pred začetkom biotičnega zatiranja so v Zadlogu našteli povprečno 85,8 ogrcev/m2 v stadiju 2. levitve, leto dni kasneje pa 21,1 ogrcev/m2. Na travnikih, tretiranih z omenjeno glivo, se je število ogrcev zmanjšalo za 75,4 %.
Vir: Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: Gradivo za favno hroščev (Coleptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia).- Scopolia 70, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
 
Foto: Al Vrezec
Določil: Al Vrezec
Samec
Male
SLO: Spodnje Poljčane, Modraže, 6. 5. 2007
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Samčevi spolni organi
Male genitalia
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Samčevi spolni organi.
Male genitalia
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Samica
Female
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Samica
Female
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Samica
Female
CH: Valais, In den Blatten, 8. 6. 2007
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Samica
Female
CH: Valais, In den Blatten, 8. 6. 2007
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Parjenje samca in samice
Male and female copulation
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Parjenje samca in samice
Male and female copulation
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Foto: Gregor Žnidar
Določil: Gregor Žnidar
Ličinka
Larva
SLO: Macelj, 9. 5. 2009
 
Foto: Gregor Žnidar
Določil: Gregor Žnidar
Ličinka
Larva
SLO: Macelj, 9. 5. 2009
 
Foto: Gabrijel Seljak
Določil: Gabrijel Seljak
Portret ličinke
Portrait of larvae
SLO: Otlica, 5. 5. 2010
 
Foto: Ivan Esenko
Določil: Ivan Esenko
Masovni pojav odraslih osebkov
Mass appearance of adults
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 1. 5. 2011
 
Foto: Tomi Trilar
Določil: Tomi Trilar
Škoda na trepetliki (Pupulus-tremula) ob masovnem pojavu.
Damage on Aspen (Pupulus-tremula) during the mass appearance.
SLO: Cerkniško jezero, Dolenje jezero, Notranjski regijski park, 13. 5. 2011
 
Razširjenost v Sloveniji
Distribution in Slovenia
Vir: Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: Gradivo za favno hroščev (Coleptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia).- Scopolia 70, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana