Išči - Search:   

Metazoa=Animalia - živali

Eumetazoa - prave živali

Bilateralia - dvobočniki

Protostomia - protostomiji ali predustniki

Ecdysozoa - levilci

Panarthropoda - nožičniki

Arthropoda - členonožci

Hexapoda - šesteronožci

Insecta - ektognatne žuželke

Psocoptera - prašne in knjižne uši

 

 

 

 

 

 

 

Največja vrsta prašnih uši v Sloveniji.
Red na svetu obsega okrog 3.000 vrst, v Evropi nekaj okrog 230 vrst, v Sloveniji pa so še neraziskane. Ime prašnih uši izvira iz njihove velikosti, saj so tako majhne kot prašni delci.
Prašne uši so svetlosive do rjave barve in imajo čokato, rahlo sploščeno telo. Glava je glede na telo razmeroma velika. Tipalnice so nitaste in navadno daljše od telesa. Grizalo z močnimi čeljustmi ima razvite še posebne koničaste tvorbe (lacinije) za načenjanje in kosanje hrane. Prehranjujejo se z algami, plesnimi, lišaji in organskim drobirjem. Posebnost prašnih uši so predilne žleze, ki proizvajajo svilo in so nameščene na zadnji čeljustnici. Nekatere vrste si predejo pajčevinaste kamrice, v katerih se skrivajo ali odlagajo jajčeca. Večina vrst, še posebej samice, je brezkrilih ali pa so krila pri njih zakrnela do različne stopnje. Pri krilatih vrstah zaokrožena krila segajo čez zadek. Zadnji par nog je močnejši od sprednjih dveh parov in z njim lahko delajo majhne poskoke.
Jajčeca odlagajo v večjih skupinah. Nekatere vrste so ovoviviparne (ličinke se izležejo takoj, ko samica odloži jajčeca). Preobrazba je nepopolna in zato so ličinke podobne odraslim in se v razvoju do odraslega osebka 5- do 6-krat levijo. Nekatere vrste imajo do 3 generacije letno.
Posebnost prašnih uši je aktivno sprejemanje vode iz zračne vlage. Na spodnji strani požiralnika imajo dve higroskopični ploščici, ki ju izbočijo navzven, podobno kot če bi sami izbočili jezik med zobmi. Vlaga se nabira v vdolbinicah ploščic in se aktivno prečrpava po cevčicah v prebavilo.