Išči - Search:   

Metazoa=Animalia - živali

Eumetazoa - prave živali

Bilateralia - dvobočniki

Protostomia - protostomiji ali predustniki

Ecdysozoa - levilci

Panarthropoda - nožičniki

Arthropoda - členonožci

Hexapoda - šesteronožci

Insecta - ektognatne žuželke

Coleoptera - hrošči

Polyphaga - vsejedi hrošči

Cucujiformia - sorodstvo kukujev

Chrysomeloidea - lepenci

 

 

 

Chrysomelidae - lepenci

Galerucinae - galerucini

 

 

 

 

Severnoameriška vrsta lepencev, ki je postala znana predvsem po tem, da uspešno zatira invazivno pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemisifolia). V Ameriki je vrsta razširjena od Mehike do Kanade, s širitvijo pelinolistne ambrozije zunaj Amerike ji je marsikje sledil tudi ambrozijev lepenec: Japonska in Tajvan (1996), Južna Koreja (2000), Kitajska (2001). Večinoma je bil zanesen povsem slučajno, a jo zaradi učinkovitosti pri omejevanju pelinolistne ambrozije ponekod tudi načrtno gojijo in razširjajo (Kitajska).
V Evropi so hroščka prvič opazili leta 2013 v Severni Italiji (Lombardija) in v južni Švici, ko je bil ta že razširjen na površini večji od 4000 km2. Ni povsem pojasnjeno, kako je bila vrsta tja zanešena, a ker se je najprej pojavila na območju milanskega letališča Malpensa, sklepajo, da je šlo tudi tu za povsem naključni vnos. Vrsta se je nato hitro širila po Severni Italiji in se od tam očitno razširila tudi na Goriško, kjer smo jo prvič opazili v začetku avgusta 2017. Sodeč po razširjenosti, velike gostote populacije in stopnje poškodovanosti pelinolistne ambrozije sklepamo, da se je ambrozijev lepenec na to območje razširil že vsaj eno ali dve leti prej.
Ličinke in tudi odrasli hroščki povsem obžrejo liste pelinolistne ambrozije, tako da ostanejo samo debelejše žile. Zaradi tega manjše napadene rastline večinoma odmrejo še preden cvetijo in semenijo. Če so napadene že večje rastline, te navadno še živijo, a se socvetja zaradi uničenega listja ne razvijejo ali pa le v zelo okrnjenem obsegu. Pri manjšem napadu rastline vseeno cvetijo in semenijo, vendar v okrnjenem obsegu.

Hroščki ambrozijevega lepenca so veliki 3,5 do 4,3 mm. Glava, oprsje in pokrovke so rumenkaste do bledo rjavkaste. Na temenu glave je podolžna temno rjava lisa. Na predprsju so tri podolžne rjave lise. Pokrovke so raztreseno vdrto pikčaste in z značilnimi podolžnimi temno rjavimi progami, pri čemer se obšivna in obrobna proga na koncu kril navadno združita. Celotna površina je gosto kratko dlakava.
Ličinka je vretenasto valjasta, razločno segmentirana, rumeno sivkasta do rumenkasta, po bokih poteka po vsaki strani prekinjena rjava proga. Noge so črne. Telo je pokrito s številnimi raztresenimi dlačicami, ki so na vrhu betičasto razširjene.
Razvoj poteka prek treh razvojnih stopenj. Odrasle ličinke se zabubijo v značilnem redkem zapredku (kokonu) iz rjavkastih vlaken.
Jajčeca so oranžno rumena, jajčaste oblike s kratko zoženim zgornjim delom. Odložijo jih v skupinah po nekaj deset skupaj, navadno na zgornjo stran listov. Po podatkih iz literature razvije eno do tri generacije na leto, na južnem Kitajskem tudi do šest.

Glavni gostitelj je pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia). Občasno se lahko del populacije preseli tudi na sončnice (Helianthus annuus), laško repo (H. tuberosus) in bodiče (rod Xanthium). Prav zaradi sončnic so pri načrtnem širjenju te vrste še vedno tudi določeni zadržki. Večinoma pa to vrsto obravnavajo kot koristno, saj uspešno zmanjšuje populacije pelinolistne ambrozije.

Besedilo pripravil: Gabrijel Seljak